Revitalizacija drena in drugih sadnih vrst na Krasu

     REVITALIZACIJA DRENA NA KRASU

       REVITALIZACIJA ima poslanstvo, da pomaga divjim sadnim vrstam v kraškem okolju do njihove polne vitalnosti in resnične oživitve z namenom, da postane kraška krajina čim bolj urejena, vitalna in prijazna vsem, ki tu bivajo ali na Kras pridejo le občasno in domov vzamejo kaj dobrega iz Krasa.

   Poudarek je na revitalizaciji območji kjer že rastejo divje sadne vrste, zelišča in druge užitne divje rastline. (Divja hrana - Darijo Corteze) Predvsem na območjih, ki so javno dobro v lasti države, občin ali agrarnih skupnosti in se poti kakor tudi cele parcele močno zaraščajo. Z revitalizacijo divjih sadnih vrst nebi pridobili le okusnih, zdravih, BIO, sadežev ampak tudi očiščene poti, ki bi postale prehodne in tako domačinom in pohodnikom prijaznejše, ob požarih pa v veliko korist  gasilcem pri gašenju.

Kot izziv postavljam trditev, ki ne vem, če drži - pa vendar:

 Na Krasu raste 100.000 dreves drena,ki bi lahko vsako dalo vsaj 10 kg drnulj na leto, kar je 1.000.000 kg drnulj vrednih vsaj 1mio. eurov.

Za to trditev sem si za izhodišče postavil, da je Krasa 100.000 ha, in da na vsakem ha raste vsaj eno drevo drena, ki raste na humusno dovolj dobrem in za obiranje dostopnem terenu ter dovolj staro, da bi po revitalizaciji lahko rodilo 10 kg drnulj na leto. Za ceno sem uporabil vrednost 1 kg oljk, saj gre za podobne sadeže in tudi tehnologija gojenja in obiranja bi bila lahko podobna ob tem, da pri drenu odpadejo škropljenja proti škodljivcem.

Pri vsem tem pa ima velik pomen, možnost gojenja divjih sadnih vrst na Krasu

REVITALIZACIJA ŠIPKA

REVITALIZACIJA GLOGA

REVITALIZACIJA ČRNEGA TRNA

REVITALIZACIJA DRUGIH SADNIH VRST

Pod revitalizacijo drugih sadnih vrst razumem, da bi že obstoječe, rastoče sadne podlage (na raznih delavnicah) precepili v bolj zaželeno sadje. Kot naprimer: Rešeliko v češnjo ali višnjo. Glog v hruško ali kutino. Črn trn v razne slive in druge stare vrste ringlojev inpo. Na območju Krasa raste veliko sadnih podlag, ki so prilagojene danim vremenskim in talnim razmeram in v letih, ki bi po cepljenju lahko hitro rodile. Seveda od tega sadja nebi bilo veliko direktne ekonomske koristi, bi pa postalo pohodništvo po poteh kjer lahko pohodnik obere tudi kakšen sadež kraška posebnost in prav gotovo tudi zanimivost. Za udeležence (stari in mladi) raznih delavnic pa opravila, spoznanja in videnja, ki jih ne zasledimo več pogosto, saj vse opravijo drevesnice.